Stopnja kajenja na Švedskem se je znižala na 5,6 %, s čimer se je država približala statusu države brez kajenja.

Švedska vlada je uradno potrdila, da se je stopnja kajenja v državi znižala na 5,6 %, s čimer je država postala prva v Evropi, ki je dosegla status države brez kajenja.

V Evropski uniji in Združenem kraljestvu pomeni prepoved kajenja manj kot 5 % določene populacije.

Velik del švedskega uspeha je posledica zmanjševanja škode zaradi tobaka (THR). Poleg elektronskih cigaret, ki so v Združenem kraljestvu nadomestile kajenje, ali segretih tobačnih izdelkov, katerih prodaja cigaret se je na Japonskem močno zmanjšala, pa je za švedsko zgodbo ključna še tretja pomembna možnost THR: snus, vlažen tobačni izdelek za oralno uporabo, ki se namesti na notranjo stran zgornje ustnice.

Stopnja kajenja na Švedskem se je v zadnjih nekaj desetletjih hitro zmanjšala: s 40 % leta 1976 na 15 % leta 2002 za moške in s 34 % na 20 % za ženske.

Seveda te stopnje še naprej upadajo, saj se razširjenost oralnega kajenja – zlasti med moškimi – ustrezno povečuje, kar kaže na učinek substitucije.

Študije so tudi pokazale, da se je stopnja pljučnega raka in srčnih bolezni zmanjšala, zlasti med moškimi, in ostaja nizka v primerjavi z drugimi razvitimi državami, ki že dolgo kadijo.

Uporaba snusa je na Švedskem tradicija: pred stoletjem je bil snus v državi veliko pomembnejši od kajenja. Nato je upadel, nato pa si je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja opomogel in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno prehitel kajenje. Do nedavnega so vlade z davki spodbujale ljudi k prehodu s cigaret na kajenje skozi usta.

Zagovorniki THR pogosto opozarjajo na navidezno prezirljivost SZO do varnejših nikotinskih izdelkov in pogosto navajajo Švedsko kot model, ki ga je mogoče posnemati ali vsaj natančno preučiti.

»Švedski moški zaužijejo prav toliko tobaka kot moški drugod po Evropi, vendar bolj z ugrizi kot s cigaretami – in to počnejo že dolgo.« Karl Erik Lund, doktor znanosti, diplomirani višji raziskovalec na področju javnega zdravja na Norveškem. »Ker pa že 36 let delam v skupnosti za nadzor nad tobakom, imam vtis, da je težko sprejeti, da ima lahko dostopnost oralnih cigaret večji vpliv na zmanjšanje kajenja kot predpisi o nadzoru nad tobakom, za katere se borimo vse življenje.«

Na nedavnem dogodku, ki ga je organiziral Stockholmski odbor za oralno nikotiniranje, je dr. Karl Fagerstrom, švedski psiholog in ustanovni član Društva za raziskave nikotina in tobaka (SRNT), povedal: »Upa, da bo prihajajoče švedsko predsedovanje EU odlična priložnost, da svojo zgodbo o uspehu s 5 % deli z drugimi državami EU.«

„Švedska bo gostila naslednji Svet ministrov, ki se bo od januarja 2023 vsakih šest mesecev menjal med državami članicami EU, in bo spodbujala zakonodajo EU. Upamo, da bo Švedska dovolj radodarna, da bo to strokovno znanje delila z mednarodnimi podjetji,“ je dodal.

Evropska unija je prodajo oralnih cigaret prepovedala že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, Švedska, ki se je EU pridružila kmalu po prepovedi, pa je dobila izjemo. Na splošno si EU prizadeva, da bi bila do leta 2040 brez kajenja.

Anglija, ki je v veliki meri sprejela elektronske cigarete, upa, da bo ta prag dosegla do leta 2030.

Dejstvo, da so oralne cigarete komaj na voljo za prodajo po vsej EU, je očitno spodbudilo Swedish Match – vodilnega svetovnega proizvajalca oralnih cigaret, ki izdeluje tudi vse bolj priljubljene nikotinske pakete Zyn – da se obrne na ameriški trg.

Po podatkih Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni je leta 2020 2,3 odstotka odraslih Američanov poročalo o vsakodnevni ali občasni uporabi tobačnih izdelkov brez dima, kot so oralne cigarete.

Novembra je Philip Morris International (PMI), ki prav tako cilja na ameriški trg, pridobil več kot 90-odstotni delež v podjetju Swedish Match.

Poteza je bila kontroverzna.

INNCO, neprofitna organizacija, ki se zavzema za pravice ljudi, ki uporabljajo varnejše nikotinske izdelke, je v sporočilu za javnost vodstvo PMI pozvala, naj usmeri svoje obsežne trženjske in distribucijske zmogljivosti v zagotovitev, da so snus in nikotinski izdelki Swedish Match v vrečkah – ki ne povzročajo raka, srčnih ali pljučnih bolezni – na voljo, cenovno dostopni in sprejemljivi za vse kadilce v državah z nizkim in srednjim dohodkom.

Toda David Sweanor, neodvisni strokovnjak za tobačno industrijo in izredni profesor na Univerzi v Ottawi, že dolgo poudarja, da sta bila Swedish Match in Volvo, ki sta znana po vodilni vlogi pri zmanjševanju tveganja pri avtomobilih, nekoč pod nadzorom iste holding družbe. S to primerjavo je poudaril, da tehnološki prehod v nikotinski industriji – za razliko od, recimo, prehoda z avtomobilov na bencin na električna vozila – ostaja vprašljiv in večinoma nezaželen.